Zdaj govori nastopajoča na festivalu Sonica

»Da se malo zamamim, omehčam s tem, da se 'samo igram'.«

»Igra zaznamuje neko mojo potrebo po distanci. Da lahko sploh delam s tem.«

»Glas je res prišel skozme kot cunami.«

»Ko daš svoje delo poslušati nekomu drugemu, se mi zdi, da se moraš nekako izprazniti od tega, da vsa ta voda pride ven, da se izkristalizira v neko obliko.«

»Kadar pojem, moram narediti prostor za poslušalca, za tistega, ki je priča, da lahko skupaj bivamo v tem prostoru.«

»Gre za pesmi, ki jih avtorica trmasto skriva in le ob redkih priložnostih spušča iz lastne Pandorine skrinjice.«

»poleg živega in nasnetega petja tudi karakterno utelesila in uprizorila vsebine pesmi, ki so na neki način igra (skrajnih) emocionalnih stanj in fragmenti zgodb iz vsakdanjega življenja.«

»Kot da bi stali v svojih notranjih resonančnih votlinah, sta posneli svoje petje, pospremljeno s specifičnim odjekom te geološke jame.«

»Drugače je poslušati glasbo kot del intenzivne vizualne instalacije ali pa kot glasbo, ki si jo daš v poslušanje doma in sama nosi neko zaokroženo celoto. Zanimivo je, da poslušamo in slišimo drugače, če v živo opazujemo koncert ali pa smo priča posnetku.«

»Miksanje, komponiranje glasbe tudi kreativna manipulacija materiala v najbolj žlahtnem smislu, ki kot živ material ni nikoli (še) kot tak obstajal.«

»Si bom pa pri koncertu tudi malo pomagala.«

»Glasba vsaj zame intenzivna fizična izkušnja, ne samo ko jo izvajam, temveč tudi poslušam.«

»Kaj je telo, telo je hkrati eno, mnogotero in imamo mnogo čutov, tako da smo to polje sinestezije na neki način mi sami.«

»V glasbi, plesu ne 'pripadamo' sebi, ampak glasbi in plesu, pripadamo temu vmesnemu prostoru, ki se razpre med nami, ki ustvarjamo in poslušamo, motrimo, kar nastaja.«